KOLUMNA 2 (izvirno objavljena v reviji Lady 20.02.2019)
O Toniju in fitnesu
Pred dnevi je po družbenih omrežjih zaokrožil posnetek hrvaške televizije, ki je mimoidoče spraševala o gripi. Visokorasel upokojenec Toni je v kamero odločno povedal, da je star 82 let, da nikoli ni imel gripe, nikoli ni bil bolan in nikoli pri zdravniku. Skrivnost uspeha? »Vježbaj, pi.da ti materina!« Toni, ki vsak dan telovadi tri ure, je čez noč postal spletna senzacija. Kajti dregnil je, direktno in jasno in glasno, v predsodek, da je normalno in sprejemljivo, da so upokojenci sključeni starci, ki jih nenehno kaj boli in sta jim zdravniška ordinacija in lekarna drugi dom.
Toni ima seveda prav. Vsi vemo, da ima prav. Ampak – ali imate tudi vi kopico izgovorov, da NE telovadite? Jaz sem po rojstvu tretjega otroka, stara 39 let, začela plesati hiphop in po rojstvu četrtega dobro leto kasneje obiskovati še vodeno vadbo v fitnesu. Po nekaj letih sem odnehala in se lani, opazujoč mlahave mišice, odločila, da je treba temu narediti konec. Pri zrelih 55-ih sem se poleti 2018 znova vpisala v fitnes. Za tip vadbe sem se odločila na slepo. Body Attack, se mi je zdelo, bo tisto pravo, saj se rada »fajtam« in ime je zvenelo obetavno. Stopim v dvorano, kjer se je trlo deklet, približno enkrat mlajših od mene. Postavim se v prvo vrsto in inštruktor vpraša, kdo je prvič. Dvignem roko, tip me pogleda v oči in počasi in razločno pove: To je visoko intenzivna vadba. Visoko intenzivna, poudari. Naredi, kar lahko. Če ne moreš, odnehaj. Kao, ženska, pa kaj ti tukaj delaš.
In res je bilo na hard, celo uro, vmes nam je dal trikrat po tri sekunde za spit nekaj požirkov vode, sicer pa nič posebno fajterskega, ampak skoki, počepi, tek, sklece, švic, kombinacije, skoki, švic, počepi, tek, sklece, kombinacije, tako v neskončnost. Dvakrat me je skoraj kap, ampak nisem pokazala. Na koncu sem od inštruktorja dobila petko in sklenila, da se borim naprej.
Kmalu sem dodala Pump. Prvič sem ugotavljala, da je to neposrečeno ime za vadbo, ki bi se morala imenovati Murder. Uteži gor, uteži dol, celo uro. Ko sem prišla iz dvorane, je bil na nebu prelep vzorec oblakov, ki so zlato sijali v zahajajočem soncu. Zgrabila sem telefon, da naredim fotko, ampak nikakor ni šlo, na ekranu je vztrajal napis Steady your device while camera is trying to take photo. (Umirite napravo, ko kamera poskuša narediti fotko.) Kako naj umirim napravo, ko pa se mi vse mišice tresejo?!
A danes, po pol leta, težav ni več. Moje mišice so vedno bolj čvrste in na nekaterih vadbah srečujem celo vrstnice. Povem vam – izgovore se splača vreči v koš 🙂